Veseli del

1. Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.

Božje povabilo, ki ga je Devici Mariji razodel nadangel Gabriel, jo je sprva vznemirilo, istočasno pa  ga je sprejela z globoko vero in popolnim zaupanjem.
Da bi  tudi mladi fantje in dekleta, ki jih Bog kliče v svojo službo, bili pripravljeni spremeniti svoje življenjske načrte in sprejeti Božje povabilo.

2. Ki si ga Devica v obiskanju Elizabete nosila.

Marija  se je odločila, da bo služila Bogu in ljudem. Neizmerno srečo, ker se je v njej utelesil sam Božji  Sin je takoj želela deliti z drugimi.
Da bi tudi danes vsi poklicani z veseljem pomagali svojim bližnjim, predvsem pa, da bi vsem prinašali Boga.

3. Ki si ga Devica rodila.

Marija je z Jožefom in s pastirji zrla in častila komaj rojeno Odrešenikovo obličje.
Da bi tudi mlade, ki stojijo pred življenjsko odločitvijo pritegnil skromen način življenja, ki postavlja v središče skrivnost Božje navzočnosti in njegove ljubezni do človeka.

4. Ki si ga Devica v templju darovala.

Marija in Jožef sta želela izpolniti predpis postave.
Da bi tudi za mlade, ki jih danes Bog kliče, pokorščina in zvestoba redovnim pravilom ne bila ovira, temveč opora za rast v notranji svobodi.

5. Ki si ga Devica v templju našla.

Marija in Jožef sta prehodila dolgo pot, da sta našla Jezusa v templju.
Da bi tudi mladi, ki jih Bog kliče, mogli vztrajno in zavzeto iskati Jezusa, da bi ga našli in prisluhnili njegovi besedi.

 

Svetli del

1. Ki je bil krščen v Jordanu.

Pri Jezusovem krstu se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin« … Ta dogodek je bil uvod v Jezusovo javno delovanje.
Da bi v moči krstne milosti tudi kristjani z veseljem, zavzeto in odgovorno  delali za rast Božjega  kraljestva.

2. Ki je v Kani naredil prvi čudež.

Marijino priporočilo strežnikom na svatbi: »Vse, kar vam poreče, storite«, velja tudi vsem, ki jih Gospod kliče v svojo službo. Da bi le znali prisluhniti njegovim besedam in jih izpolniti!

3. Ki je oznanjal Božje kraljestvo.

Jezus je oznanjevanje Božjega kraljestva vedno potrjeval s konkretnimi dejanji: usmiljenja, odpuščanja, dobrote, pravičnosti, brezpogojne ljubezni.
Da bi tudi današnji oznanjevalci ne oznanjali Božjega kraljestva le z besedo, ampak predvsem z zgledom.

4. Ki je na gori razodel svoje veličastvo.

Jezus je vzel s seboj na goro Petra, Jakoba in Janeza. Ko se je vpričo njih spremenil, se je oglasil Peter in rekel: »Rabi, dobro je, da smo tukaj!« (Mr 9,5)
Da bi tudi danes fantje in dekleta radi sprejeli Jezusovo povabilo, da ostanejo z njim  in dopustijo, da jim razodene svoje veličastvo.

5. Ki je postavil sveto evharistijo.

Ko je Jezus pri zadnji večerji postavil zakrament sv. evharistije, je izbral dve najvažnejši prvini, ki nam ohranjata telesne moči: kruh in vino. Pod tema podobama je apostolom  podelil tudi samega sebe in jim naročil naj to skrivnost obhajajo v njegov spomin.
Da bi bilo tudi danes dovolj duhovnikov, ki bodo darovali sv. maše in nam delili evharistični kruh!

 

Žalostni del

1. Ki je za nas krvavi pot potil.

Jezusova človeška narava je zatrepetala tisti večer na Oljski gori, ko se je približala njegova ura trpljenja. Čutil je, da je sam, nerazumljen, prepuščen v roke sovražnikov. Toda, ko se je v tem notranjem boju obrnil na nebeškega Očeta s prošnjo in hkrati s predanostjo, je doživel notranji mir in moč za pot trpljenja in odrešenja.
Negotova prihodnost, težki dogodki, tudi nam večkrat zbujajo zaskrbljenost in strah, še posebno, če nimamo nikogar, s katerim bi podelili svojo stisko, našli razumevanje in oporo.
Da bi kljub temu tudi danes mladi znali zaupati svojo prihodnost Bogu in pogumno nadaljevati pot poklicanosti.

2. Ki je za nas bičan bil.

Jezusovo telo drhti pod udarci rabljev, ki se iz njega norčujejo in ga sramotijo … toda Jezus ve, da mora vztrajati, saj to je šele začetek njegovega križevega pota.
Tudi svojim učencem pravi, da bodo verjetno doživljali podobno nasprotovanje, kot on: »Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas!« (Jn 15,20).
Da bi vsi, ki so že stopili na pot za Jezusom in tudi tisti, ki se za to še odločajo, mogli pogumno prenesti različne udarce in nasprotovanja in bi vztrajno nadaljevali pot za Gospodom.

3. Ki je za nas s trnjem kronan bil.

Jezus ni prišel, da bi mu služili, ampak, da bi on služil … Ni iskal zase časti in slave, čeprav mu gre vsa čast in slava … Ko so ga rablji okronali s trnjem, so poteptali njegovo kraljevo dostojanstvo in ga globoko ponižali.
Jezus, ki je krotak in iz srca ponižen vabi vse kristjane, posebno tiste, ki jih kliče v svojo službo, k drži ponižnosti in odpuščanja .

4. Ki je za nas težki križ nesel.

Jezus pravi: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj!« (Mr8,34). Sprejeti svoj križ je včasih najtežje … Marsikoga teža vsakdanjega življenja podre in zlomi. Samo skupaj z Jezusom in z medsebojno pomočjo bomo zmogli.
Da bi bilo tudi danes čim več velikodušnih ljudi, ki se bodo pripravljeni odpovedati svojim sebičnim načrtom in pomagati drugim bodisi kot duhovniki, redovniki, redovnice ali misijonarji.

5. Ki je za nas križan bil.

Križ ni le znamenje trpljenja, sramotne smrti ali življenjske preizkušnje. Odkar je Jezus visel na njem je znamenje odrešenja, vere in zaupanja. Jezusove razprostrte roke želijo objeti ves svet, izražajo ljubezen in odpuščanje celo  do sovražnikov.
Da bi ob Jezusovem križu poživili našo predanost nebeškemu Očetu, našo vero v smisel trpljenja in našo hvaležnost za uresničitev odrešenjskega načrta.

 

Častitljivi del

1. Ki je od mrtvih vstal.

Žene, ki so želele maziliti Jezusovo mrtvo telo, so bile zbegane, ko so našle prazen grob.
Dva moža v sijočih oblačilih sta jim rekla, naj ne iščejo živega med mrtvimi. Vrnile so se in vse to pripovedovale apostolom in drugim ljudem (Prim.: Lk 24).
Da bi se to pomembno sporočilo globoko dotaknilo vseh kristjanov, da bi mogli vstajenjsko veselje, trdno upanje in živo vero izžarevati ljudem današnjega časa, da bi mogli tudi oni spoznati velika Božja dela.

2. Ki je v nebesa šel.

Štirideseti dan po vstajenju, se Jezus poslovi od svojih učencev in se vrne k Očetu. V tem slovesnem trenutku so se mu učenci poklonili, on pa jih je blagoslovil. Zaupal jim je poslanstvo in obljubil, da bo z njimi vse dni do konca sveta (prim.: Mt 28,16-20).
Da bi duhovniki, redovniki, redovnice, misijonarji pri svojem poslanstvu vedno čutili, da niso sami, ampak zaupali, da  Jezus ostaja z njimi.

3. Ki je Svetega Duha poslal.

Pred vnebohodom je Jezus obljubil učencem, da bodo prejeli moč, ko bo nad njih prišel Sveti Duh in bodo postali njegove priče v Jeruzalemu in do skrajnih mej sveta (prim.: Apd1,8).
Da bi v moči Svetega Duha mogli delovati tudi apostoli današnjega časa. Da bi po vsem svetu, v vseh situacijah  pogumno nadaljevali Jezusovo poslanstvo.

4. Ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.

Kakor Jezus, je tudi Marija zvesto izpolnila na zemlji zaupano ji poslanstvo. Ker je z Jezusom
prehodila pot  učlovečenja, trpljenja in odrešenja, je prav, da to poslanstvo skupaj  z Jezusom nadaljuje pri nebeškem Očetu.
Da bi vsi, ki jih Bog kliče v različne duhovne poklice, radi iskali nasvete pri Mariji v nebesa vzeti.

5. Ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Marija, ki je bila vedno ponižna »Gospodova dekla«, nikdar ne išče in ne pričakuje priznanja in slave. Nebeški Oče pa ji da to priznanje, da bi ljudje vseh časov mogli razumeti, kako čudovito je sodelovati pri Božjih načrtih in popolnoma izpolniti Božjo voljo.
Da bi vsi, ki so odgovorili na Božje povabilo za tesnejše sodelovanje pri njegovih načrtih, mogli vztrajati do konca.

Prilogo Novi rasti 4/2022 pripravila s. Barbara Šelih, HKL