Redovnik je človek obljube. Skozi obljubo z vsem svojim življenjem odgovori na Božji klic, naj ga ljubi popolnoma in brez omejitev. Ta svobodni odgovor vsakega brata je izpolnitev krstnega dostojanstva in odpira posebne obrise svetosti. Obljuba čistosti, uboštva in pokorščine ponuja edinstveno priložnost za čisto srce in duhovno svobodo ter omogoča, da se bratje osredotočijo na Boga in Božje ljudstvo. Živeti obljube pomeni na posebno intimen način živeti odnos z Jezusom, ki se daruje na križu. Bratje so simbol Božje ljubezni, ki pošilja v svet može, ki nadaljujejo v Cerkvi Božjo očetovsko skrb.

Prvi Frančiškovi bratje so bili poznani kot “fratres minores” ali manjši bratje. Združuje jih življenje evangeljskih svetov uboštva, čistosti in pokorščine. Drug drugega in ljudi, h katerim so poslani, podpirajo s skupno in osebno molitvijo. Po Frančiškovem zgledu minoritskemu redu ni tuja nobena dejavnost. V skupnostih so skozi stoletja našli svoje mesto preprosti delavci, tiskarji, zdravniki, učitelji, teologi, duhovni voditelji, mistiki, umetniki, znanstveniki, raziskovalci in univerzitetni profesorji. Čeprav je življenje redovnikov velikokrat napolnjeno z obveznostmi, se trudijo živeti Frančiškovo naročilo: “Delajo naj tako, da se bodo ogibali lenobe, ki je sovražnica duše, vendar pa da ne bodo ugašali tistega duha svete molitve in pobožnosti, ki mu morajo služiti vse časne stvari.”

Karizma:

• iskati prisotnost Najvišjega pri vsakovrstnem delu,
• javno pričevati za evangelij v ponižnosti, brez imetja in v čistosti.

Jezuiti ali uradno ’Družba Jezusova’ je moški red, ustanovljen v 16. stoletju, ki se je v oblikimisijonskega dela kmalu razširil v večji del sveta. Narava in karizma Družbe Jezusove izhaja iz duhovnih vaj, ki jih je na osnovi lastne izkušnje sestavil začetnik reda sv. Ignacij Lojolski, njihov namen pa bi na kratko lahko strnili v stavek ‘Najti Boga v vseh stvareh’ Značilnost Družbe Jezusove je, da je hkrati redovna, apostolska in duhovniška skupnost, ki je z osebno vezjo ljubezni in služenja povezana z rimskim škofom, kar se izraža v posebni (četrti) zaobljubi papežu. Delo jezuitov je zelo raznoliko, ker se prilagaja na trenutne okoliščine in duhovne potrebe, kar se kaže npr. v vodenju duhovnih vaj, osebnem duhovnem spremljanju ljudi, spremljanju zakonskih skupin, poučevanju na srednjih šolah in univerzah, znanstvenem raziskovanju, pastoralnem delu po župnijah, pastoralnem delu s študenti, delu z zasvojenimi od nekemičnih drog, delu z razporočenimi oz. ločenimi, duhovnem spremljanju gibanj in različnih drugih skupin, ki prosijo za spremstvo, izdajanju publikacij, delu za spravo in pravičnost v svetu, še posebej v obliki Jezuitskega združenja za begunce…

Karizma:

• najti Boga v vseh stvareh,
• pomagati ljudem na poti vere.

Bratje kapucini smo najmlajša družina manjših bratov svetega Frančiška Asiškega. V Frančiškovem gibanju je bil vedno navzoč močan izziv k prenovi v prvotnem duhu. Tako so br. Matej da Bascio in prvi bratje začeli z novim bratstvom manjših bratov. Bratje kapucini s frančiškani in minoriti danes živimo in nadaljujemo Frančiškovo karizmo v Cerkvi in svetu.

Karizma:

• temelji na kontemplativni molitvi in duhovnem življenju,
• podvrženost duhovnemu boju, lenobi, brezbrižnosti in neuresničenosti v božjem načrtu.

Lazaristi je družba apostolskega življenja, ki po zgledu svojega ustanovitelja sv. Vincencija Pavelskega pod geslom »Poslal me je oznanjat blagovest ubogim« (Lk 4,18) sledi Kristusu v službi ubogim. Ob ustanovitvi leta 1625 je sv. Vincencij Družbi dal trojno poslanstvo: delo z ubogimi, misijoni in vzgoja duhovnikov. Tako je sv. Vincencij odgovoril na potrebe svojega časa. Te pa danes niso nič drugačne: tudi danes so med nami ubogi, odrinjeni in zapuščeni; tudi danes evangelij kliče, da vsem in povsod oznanjamo njegovo blagovest Božje bližine; tudi danes duhovnik, ki je med najbolj zahtevnimi poklici, potrebuje najboljše vzgoje.

Karizma:

• pomagati najti ljudem poslanstvo
• sledenje Kristusu v službi ubogim