Človek je po naravi in po poklicanosti religiozno bitje. Prihaja od Boga in se vrne k Bogu.
Človek je ustvarjen, da bi živel v občestvu z Bogom, v katerem najde lastno srečo.
V evangeliju vidimo, kako Jezus kliče k sebi tiste, ki jih bo kasneje naredil za svoje učence:

»Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane«. (Jn 15,16) Na začetku vsakega pristnega klica je torej Gospod, ki izbere in povabi k hoji za seboj. Duhovniško in posvečeno življenje je torej odgovor na Božji klic, ki si ga dejansko nihče ne more dati sam. Prejmemo ga od Boga.

Vendar je vsak od nas poklican, da živi poklicanost
k svetosti na edinstveni, njemu lastni poti, kjer se more posvetiti.